Odkar sta se Mojca in Janez pričela gibati v isti družbi, sta si bila simpatična. Janez je bil rad v njeni bližini, a nikakor ni zbral dovolj poguma, da bi jo povabil nekam, kjer bi bila sama. Ob njej se je čudno počutil in tako se je tudi obnašal. Takoj ko je Mojca izrazila kakšno željo, ji je ustregel. Pripravljen je bil storiti vse za njo.

Mojca, ki se je tega zavedala, je Janezovo dobroto po malem izkoriščala. Pri tem se ni počutila slabo, godilo ji je, da ji je Janez naklonjen in jo razvaja. Ker je Janez ni nikamor povabil, je sama prevzela pobudo in predlagala, da se naslednji dan dobita in gresta na sprehod. Janezu je odleglo, da je prve korake naredila Mojca. Celo noč in naslednje dopoldne je bil živčen. Delal je načrte, kako se bo odvijal njun prvi zmenek. Na kraj srečanja je prispel pol ure pred dogovorjenim časom in čakal. Ko Mojce ob dogovorjeni uri še ni bilo, je postajal vedno bolj negotov. V glavi je premleval, zakaj je ni. Končno se je nekaj minut po dogovorjeni uri prikazala tudi Mojca. Kot vedno se je že od daleč videlo, da je sproščena. Pristopila je k Janezu, ga na njegovo presenečenje objela in poljubila ter vprašala: “Janez, povej, kam me boš peljal na najin prvi zmenek?” Janez je bil popolnoma presenečen, saj takega vprašanja ni pričakoval. Menil je, da bo že Mojca poskrbela za prvi zmenek, saj ga je ona povabila.

Po kratkem razmisleku je predlagal sprehod po bližnjem parku. Ko sta se podala na pot, je Mojca videla, kako nesproščen je Janez. Prijela ga je za roko in se pričela z njim pogovarjati. Razlagala mu je o tem, katere kraje bi si rada ogledala, kaj jo osrečuje in kaj rada počne v prostem času. Vsakič, ko ga je vprašala, kaj njega veseli, je odvrnil, da prav vse, kar je tudi sama omenila. Pravzaprav se je Janez strinjal skoraj z vsem, kar je povedala. Bal se je, da si več kot prijatelja ne bo želela, če ji pove svoje mnenje. Mojci je seveda ugajalo, da je našla moškega, ki ji v vsem ustreže in se strinja z vsem, kar predlaga.

Tako se je pričelo razvijati njuno partnerstvo. Mojca je bila tista, ki je od prvega dne pričela prevzemati pobudo. Bila je tista, ki je bila aktivnejša. Janez je postal moški, ki se je s svojo partnerko strinjal, svoje prioritete prilagodil njenim in pričel z drugačnim življenjem, kot ga je imel do takrat. Ko so ga prijatelji na začetku njegovega razmerja previdno vprašali, zakaj se je spremenil, jim je odgovoril: “Veste, to pomeni sprejemati kompromise.”

 


 

Če dobro pomislite, ta zgodba ni nič posebnega. Verjamem, da se je podobna zgodila vam ali komu, ki ga poznate. A le zakaj si Janez ni upal povabiti Mojce na zmenek? Bal se je, da bi ga zavrnila. Mnogim moekim danes primanjkuje samozavesti, predvsem ko srečajo uspešno žensko. Strah pred zavrnitvijo in pomanjkanje samozavesti se še povečujeta, ko je ženska samozavestna. Namesto da bi Janez Mojci enostavno povedal, da mu je všeč in bi jo rad bolje spoznal, je prepustil pobudo njej, tako da je ugodil vsem njenim željam. Seveda je ženski pozornost godila. Pravzaprav si jo ženske tudi zaslužijo, vendar je prav, da je ta pozornost znotraj nekih meja in da ne vpliva na osebnost, želje in cilje moškega. Ženske namreč potrebujejo tudi moškega, ki se zna postaviti zase, ima jasne cilje v življenju in jim je v oporo. Moški, ki ustreže vsaki želji in svoje življenje, interese in cilje podredi ženski, tega ne more nuditi.

Začetek vsakega partnerstva naj bi bil spontan in enostaven. K temu lahko prispevate tudi ženske. Pokažite in povejte moškemu, da se dobro počutite v njegovi družbi in da vam je všeč. Da ga spoštujete takega, kot je. Janez se je že zelo zgodaj pričel prilagajati Mojci. To ni bilo sklepanje kompromisov, kot je razlagal svojim prijateljem. S takšnim obnašanjem je Mojca prevzela pobudo v njunem odnosu in skoraj neverjetno se zdi, da bi Janez lahko bil Mojci v težkih trenutkih v oporo. Tudi svoje aktivnosti in cilje je podredil Mojčinim.

 

Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje.