Mojca je bila prepričana, da je njen načrt pravi. Do potankosti je vedela, kaj bi rada in kako bi rada to dosegla. Naredila je celo že sama pri sebi tudi terminski plan, kdaj bo kaj od svojih zamisli uresničila. Sedaj, ko je bila prepričana v uspeh, se je odločila da tudi Janezu pove, kaj ima v načrtu in kako bosta to skupaj dosegla. Ker je vedela, da ima Janez pogosto pomisleke glede njenih odločitev, ni točno vedela kako mu vse to predstaviti. Bolj, kot je o tem razmišljala, bolj je bila prepričana, da bo tako kot ona tudi Janez navdušen nad njenim načrtom.

Bilo je zgodaj spomladi, neko sobotno jutro. Mojca se je prebudila srečna, saj je vedela, da ne bo rabila nič delati in da bodo imeli ona, Janez in Kaja cel vikend le zase. Takoj ko se je prebudila, je začutila v sebi nekaj drugačnega. Nekaj se je v njenem telesu pričelo dogajati. Skoraj prepričana je bila, da je zopet noseča, saj so jo podobni občutki obdajali, ko je bila prvič noseča. Skrajni čas, da bi Janezu zaupala svoj načrt.

Še preden sta je Janez in Kaja prebudila, je pripravila zajtrk. Vonji po dobrotah in ropot v kuhinji so bili končno le tisti, ki so Janeza in Kajo prebudili. Oba sta bila seveda vesela in nasmejana, ko sta prispela do kuhinje in videla vse dobrote, ki so čakale na mizi. Skupaj so počasi zajtrkovali, bili veseli in se smejali. Nenadoma je Mojca zašepetala Janezu na uho: “Veš, mislim, da bomo kmalu štirje. Občutek imam, kot da sem noseča. A ne povej tega še nikomur, dokler ne bom prepričana.” Janez je komaj zadrževal svojo srečo in seveda Kaji pričel razlagati, da bo mogoče prav kmalu dobila bratca ali sestrico. 

Sedaj ali nikoli si je mislila Mojca in Janezu zaupala svoj načrt. Le poslušal jo je, kako je z vnemo razlagala kako bo potekalo njihovo življenje in kaj vse bo storila, da bo imela več časa za družino. Ker je bila prepričana, da je njena zamisel dobra je z začudenjem opazovala Janezov obraz, ki ni kazal odobravanja, prav nasprotno, lahko bi rekla, da je bil vedno bolj nejevoljen. Nič ni komentiral, samo poslušal je. 

Načrt se mu ni zdel tako zelo slab, moral je priznati, da se s tem, kar se je odločila Mojca kar nekako strinja, a vseeno je bil nejevoljen, ker mu ni zaupala že prej. “No, dragi. Boš kar tiho? Res bi rada slišala, kaj si misliš o mojem načrtu, no saj v bistvu je to najin načrt.” Ni vedel, kaj naj ji odvrne. Imel je pomisleke, zagotovo bi kaj v njenem načrtu malo spremenil ali storil drugače. Bolelo pa ga je, da mu ni zaupala že, ko je pričela o tem razmišljati. Spomnil se je njenega nenadnega boljšega razpoloženja, dni ko je iz službe prihajala bolj vesela kot prej, a ni vedel, da ga čaka tako presenečenje.

“O vsem morem razmisliti. Zamisel sama mogoče ni slaba. Ko bi mi vsaj zaupala že na začetku. Razočaran sem, da mi po vsem, kar sva že doživela, nisi zaupala.” Ni čakal njenega odziva, odšel je v spalnico, vzel iz omare potovalko in v njo nametal nekaj svojih in nekaj Kajinih oblačil. Ko je prišel nazaj v kuhinjo s potovalko v roki ga je Mojca vprašljivo gledala. “Za vikend greva s Kajo k mojim staršem, zagotovo bodo veseli obiska. Obljubim, da bom o tvojem predlogu razmislil. Ti pa razmisli malo o tem, zakaj mi nisi zaupala.”

 


 

… mislite, da je Janez upravičeno s Kajo odšel, da razmisli o tem, kaj je storila Mojca in ji dal čas, da tudi ona razmisli o tem? Nekateri se boste z njegovim dejanjem strinjali, drugi zopet ne. Dejstvo je, da morata dva, ki skupaj živita v partnerstvu, tudi če nista poročena ali nimata otrok, odločitve sprejemati skupaj.

Življenjska pot para ni pot dveh posameznikov, temveč je skupna pot. Torej je tako potrebno sprejemati tudi odločitve. Čeprav je korak v življenju dobro premišljen in smiseln ga morata sprejeti oba partnerja složno. Opisana situacija je zgolj ena izmed takih, ki se lahko pojavijo paru, kjer eden izmed obeh sprejema odločitve in pričakuje od drugega, da se bo strinjal.

Priznam, bolj pogosto je obratno in so moški tisti, ki se, ko se pojavijo težave zaprejo vase, poiščejo izhod iz situacije in potem to sprejmejo kot dano ter o svoji odločitvi zgolj še obvestijo žensko, od katere pričakujejo, da bo rešitev sprejela brez pomislekov in vprašanj. 

Vsak od nas se znajde v situaciji, iz katere v danem trenutku ne vidi izhoda. Ko imamo partnerja je najlažja pot do rešitve ta, da zaupaš svojemu partnerju. Zagotovo bosta skupaj našla izhod iz še tako težke situacije, če med vama le obstaja razumevanje in zaupanje.

Le kaj se bo zgodilo v nedeljo zvečer, ko se bo Janez s Kajo vrnil nazaj domov? Se sploh bo? Več o tem pa v mojem naslednjem zapisu.

 

Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje.

Veselim se tvojega komentarja!

Tvoj email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

oddaj komentar