Prva srečanja Mojce in Janeza so bila večinoma sprehodi, ogled filma v kinu ali druženje ob pijači v kakšnem lokalu. Mojca je bila še vedno tista, ki je bila aktivnejša, ona je skoraj vedno odločala, kdaj se bosta dobila in kaj bosta počela. Čez nekaj časa pa si je Janez zaželel več. Ko sta se neko nedeljo dopoldne sprehajala po bližnjem parku, je Mojci predlagal, da bi lahko tokrat on skuhal kosilo v svojem domu.

Mojca je nekaj časa razmišljala in odvrnila: “Škoda, da mi nisi prej povedal. Za danes sem se za kosilo že dogovorila s starši, popoldne pa se dobim s prijateljicami. Kaj pa če bi naslednji sobotni večer preživela pri tebi?” Janez je seveda z največjim veseljem privolil v Mojčin predlog.

Že v nedeljo popoldne, ko je bila Mojca dogovorjena s prijateljicami, je Janez pričel sestavljati načrt, kako bosta preživela sobotni zmenek. Ogledoval si je recepte in razmišljal, kaj bi lahko skuhal. Prebiral je nasvete, katera vina izbrati k določeni hrani in, seveda, kako poskrbeti za prijetno vzdušje v svojem domu. Glede na to, da ga Mojca še ni obiskala, si je vzel veliko časa, da je pospravil in uredil stanovanje. Želel si je, da ji pokaže svoj dom v najboljši možni luči.

Končno je nastopila sobota. Janez je bil vedno bolj prepričan, da bo to večer, ki ga je že dolgo čakal in da se je nanj dobro pripravil. Z nekaj zamude je Mojca prispela k Janezu. Ko ji je odprl vrata, je na njenem obrazu videl, da je nekoliko manj vesela, kot je bila ob njunih prejšnjih zmenkih. Mislil si je, da je tako kot on tudi ona le vznemirjena, ker je prvič na njegovem domu, a da se bosta po kozarcu vina oba sprostila in bo potem lažje.

Večer pa nikakor ni potekal tako, kot si je Janez predstavljal. Mojca je sedla in Janezu rekla: “Prijetno je pri tebi, lepo stanovanje imaš in tudi lepo je urejeno za moškega. A najprej bi se rada o nečem pogovorila s teboj.” Tega Janez vsekakor ni pričakoval. Mojca je nadaljevala: “Preden pričnem razmerje s teboj, bi ti rada povedala, da imam glede moških nekaj načel, od katerih ne morem in ne bom odstopala. V prihodnosti bi rada, da se preseliva v manjšo hišo. Rada bi imela enega otroka. Imam svoje hobije in prijatelje, ki mi vzamejo nekaj časa, a bi jih rada obdržala. Prav tako sem navajena, da nedeljska kosila preživljam pri starših. Vem, da so to moje želje, a če jih ne boš mogel sprejeti, je bolje, da najino prijateljstvo končava. Ne bom jezna. Najbolje bo, da si vzameš nekaj časa za razmislek in mi sporočiš, če si pripravljen ugoditi mojim željam. Ne bom ti zamerila, če se ne boš strinjal. Veš, bolje je, da že sedaj razčistiva te reči, kot da bi se nama zapletno čez nekaj let. Ko boš o vsem razmislil, me pokliči in se bova pogovorila.”

In tako se je njuno sobotno druženje končalo. Mojca je odšla. Janez pa je pričel razmišljati. Do odgovora, kaj si želi, je v bistvu prišel, še preden je Mojca odšla, a ji tega ni povedal. Želel je slediti njenemu priporočilu in si vzeti čas za razmislek. Čez nekaj dni se je le opogumil in jo poklical: “Veš, Mojca, razmišljal sem o tem, kaj si mi povedala v soboto. S tvojim predlogom se strinjam.”

 


 

Tako je Janez že na začetku njunega odnosa popustil in se podredil Mojci in njenim željam. Ne boste verjeli, kako pogosto se to dogaja. Seveda ni vedno moški tisti, ki se popolnoma prilagodi ženski, je pa to zelo pogosto. Vsi vemo, da tako ravnanje ne pripomore k temu, da bi bil ta odnos dolgoročno uspešen. V želji, da bi nekomu ugajali, pogosto popustimo in se prilagodimo. Bližnjim in sebi to razložimo kot sklepanje kompromisov, kar pa tako ravnanje ni.

S takim prilagajanjem pravzaprav svoje življenje predamo v upravljanje drugemu in se mu v celoti podredimo. Ker partnerstvo ni merjenje moči, prej ko slej pride do tega, da eden izmed partnerjev v takem odnosu ne more več bivati in prekine partnerstvo. Vsi si želimo ob sebi enakovrednega partnerja. V primeru te zgodbe do enakovrednega partnerstva ne more priti. Večina primerov kaže na to, da je tisti partner, ki upravlja z drugim, tudi tisti, ki tako partnerstvu zapusti. V svojem partnerju namreč ne najde več izziva. Ob sebi ima osebo, ki se o vsem vedno strinja. A tudi oseba, ki svoje življenje podredi drugemu, v takem partnerstvu dolgoročno ne zdrži. Nemogoče se je odpovedati svojemu življenju in ga podrediti nekomu drugemu. Prej ali slej se pojavi želja po zadovoljevanju lastnih interesov. Kadar so ti interesi v navzkrižju s partnerjem, to pogosto privede do ločitve, saj partner zasledovanja interesov drugega ne tolerira.

Sklepanje kompromisov in spoštovanje drugega so tiste vrline, ki nam omogočajo dolgo sobivanje s partnerjem. Če vidite, da to že na začetku ni mogoče, da se morate prilagajati ali da ste tisti, ki želite, da se nekdo prilagodi vam, ta partner v večini primerov ni tisti pravi.

 

Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje.