Počasi sta se Mojca in Janez navadila na nov način odnosa. Ker je bila Mojca zaradi službenih obveznosti več odsotna kot pred napredovanjem, je Janez prosti čas namenjal teku in prijateljem. A tudi Mojca je uvidela, da bo morala več energije vložiti v razmerje. Kadar je bila doma, si je vedno vzela čas, ki ga je posvetila Janezu.

Bližali so se velikonočni prazniki. Zunaj je bilo čedalje topleje. Kadarkoli je bilo mogoče, sta Mojca in Janez izkoristila dneve za izlete v naravo. Ob teh priložnostih sta oba pustila telefone doma, čas sta namenila eden drugemu. Sprehajala sta se in veliko pogovarjala. Janez je bil prepričan, da se njun odnos zopet razvija v pravo smer.

Bila je sončna pomladna nedelja, ko sta se odpravila na dolg sprehod. Obema sta prijala gibanje in sprostitev, saj sta vedela, da ju v službi čakajo novi izzivi. Po poti je Janez predlagal, da bi šla v njima ljubo restavracijo na pozno kosilo in potem še v kino. Mojca je bila nad predlogom navdušena. Ko sta se vrnila domov, je Mojca odšla v kopalnico, da se uredi. Ravno ko se je pričela prhati, ji je zazvonil telefon. Janeza je prosila, naj pogleda, kdo kliče. Poleg klica Mojčine mame je opazil tudi nekaj sporočil, ki jih je Mojca prejela od svojih facebook prijateljev in Janezu niso bila všeč. Ko se je vrnila iz kopalnice, ji je povedal kaj je videl na telefonu. Mojca je brez besed vzela telefon in poklicala mamo. Brezskrbno se je pogovarjala, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Mami je celo razlagala, kako lepo se imata z Janezom, kako dobro se razumeta in da more počasi končati pogovor, saj se odpravljata na kosilo in v kino.

Janez je bil nad Mojčinim odzivom presenečen. Zato jo je vprašal: “Bi mi, prosim, povedala, kako lahko mami govoriš, da se imava lepo, ob tem pa te drugi moški vabijo na zmenke? Skoraj prepričan sem, da se to ni zgodilo prvič. Povej, ali ti moški sploh vedo, da živiš z menoj?” Mojca je seveda imela pripravljen odgovor: “Ni se ti treba obremenjevati s takšnimi malenkostmi. Poglej me, privlačna ženska sem. Marsikateri moški bi šel rad na zmenek z menoj. Veš, po svoje mi je všeč, ko mi namenijo toliko pozornosti in se trudijo okoli mene. A lahko mi verjameš, da se nikoli ne srečam z nikomur. Večino časa preživiva skupaj in prav nič ne skrivam pred teboj.”

A Janeza Mojčin odgovor še vedno ni prepričal. Želel je vsaj vedeti, kdo so ti moški, ki so Mojci pošiljali sporočila, saj jih ni nikoli omenila. “Janez, poznam veliko ljudi. Prav vseh ti nisem predstavila. So pa to ljudje, s katerimi sem žepred leti izgubila stik, zdaj pa se trudijo, da bi se vrnili v moje življenje. Eden med njimi je moj bivši, a zaradi njega naj te ne skrbi. No, zdaj pa se le preobleci, da greva v kino.” Janez se je zamislil nad njenim odgovorom: “Lahko bi mi povedala, da imaš stike z bivšim. Nisem ljubusumen moški, a če si želiš več pozornosti, jo lahko dobiš od mene, ni ti je treba iskati pri drugih.” Mojca kot da ga je preslišala: “Med napornimi obveznostmi si lahko včasih vzamem minutko ali dve. Veš, prijetno je, ko ti moški laskajo in se potegujejo zate. Ne pričakujem, da me razumeš. Toda to potrebujem, da se lažje spopadam z vsakodnevnim stresom.”

A od takrat Janez ni bil več tako zelo prepričan, da je njuna zveza takšna, kot si jo je predstavljal in želel. V naslednjih dneh se je večkrat skušal pogovoriti, a Mojca mu je vsakič odvrnila, naj ne dela iz muhe slona in spremenila temo pogovora.

 


 

Vsak od nas, tako moški kot tudi ženske, pridemo v situacije, ko potrebujemo potrditev nekoga drugega. Te potrditve spošno gledano ženske potrebujejo pogosteje od moških. A v zadnjem času, ko se vloge moškega in ženske v odnosih čedalje bolj prepletajo in včasih tudi zamenjujejo, to pravilo ne velja več. Če imamo partnerja in potrebujemo potrditev od sočloveka za svoja dejanja ali pozornost, je prav, da to poiščemo pri svojem partnerju.

Mnogokrat je lažje zaupati nekomu drugemu. Nekomu, ki ni neposredno vključen v naše življenje. Predvsem ko so težave resnejše, se nam pogosto zdi, da je bolje, če jih sami razrešimo in z njimi ne obremenjujemo partnerja. Toda ali si nismo izbrali ravno takšnega partnerja, ki mu lahko zaupamo? Zaupanje je namreč eden ključnih dejavnikov za uspešno partnerstvo.

Živimo v času socialnih omrežij. Svoja življenja pogosto delimo s popolnimi neznanci. A pazimo, da svoje skrbi, čustva in težave v prvi vrsti delimo z ljudmi, ki so nam blizu, s svojim partnerjem. On je namreč tisti, ki smo si ga izbrali za skupno življenje. In ko z nekom sobivamo, naše skrbi niso več samo naše, temveč so skrbi obeh. Ko je enemu težko, naj zaradi tega ne išče stika z ljudmi preko socialnih omrežij, zaupa naj svojemu partnerju in pri njem najde potrditev za svoja dejanja ali rešitve za težave.

Janezovo zaupanje v Mojco se je porušilo. Prepričan je bil, da je on osrednji moški nejnega življenja, a spoznal je, da ni edini. Le kako bo to dejstvo vplivalo na njun odnos.

 

Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje.

Veselim se tvojega komentarja!

Tvoj email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

oddaj komentar