“Le kaj je bilo Mojci, da me je zapustila?” je bilo vprašanje, ki ga je Janez v zadnjih dneh pogosto zastavljal sebi in prijateljem, Staršem še ni povedal, saj je upal, da je razhod začasen in da se bo vsak trenutek vrnila k njemu. Sam odgovora na vprašanje ni našel, prijatelji pa so bili večinoma mnenja, da je Mojca storila, kar bi moral pravzaprav storiti Janez, a ni zbrl dovolj poguma. Bal se je, da ostane sam. In ravno to se je zgodilo. Navkljub prigovarjanju prijateljev, da je za njega tako bolje, je sklenil, da bo storil vse, da se bo Mojca vrnila k njemu.

Prepričan, da mu bo to uspelo, je po dolgem času zvečer umirjeno zaspal. Naslednje jutro je pregledal stanovanje in našel še nekaj reči, ki jih je Mojca pozabila, ko je odšla. Takoj je vzel v roke telefon in ji poslal sporočilo. Predlagal ji je, da ji popoldne prinese pozabljene stvari. Odšel je v službo in nestrpno čakal na odgovor. Ker ga po nekaj urah še ni bilo, ji je zopet pisal. Mojca tudi tokrat ni odgovorila. Med odmorom za kosilo se je odločil, da jo pokliče, a se ni oglasila. Nekoliko je bil začuden, saj se mu je ob tej uri prej vedno javljala, a se je odločil, da bo poizkusil kasneje. Takoj ko je čahko odšel iz pisarne, jo je zopet poklical, a tudi tokrat zaman.

Ves dan ni odložil telefona. Nenehno je opazoval zaslon in upal, da bo končno le dobil njeno sporočilo ali da ga bo poklicala. Zjutraj, nekaj minut pred budilko, pa je le dobil sporočilo: “Janez, verjamem, da sem kaj pozabila, a zagotovo ni nič pomembnega. Če ne prej, mi boš pozabljeno vrnil, ko bova šla na dopust.” To sicer ni bil odgovor, ki ga je Janez pričakoval, a vseeno se je v njem prižgala iskrica upanja – njun dopust. A to, da gresta na dopust kot prijatelja, mu je bilo premalo. Želel si je Mojco čutiti ob sebi.

Njen odgovor ga je spodbudil, da ji je zopet poslal sporočilo: “Si boš danes vzela čas za kavo, da se dogovoriva glede dopusta?” Tako kot dan prej tudi tokrat ni prejel odgovora. V službi je bil zaseden, a je vseeno pogledoval na telefon, ko je le utegnil, a odgovora ni bilo.

Naslednje jutro se je domislil, da bi Mojco presenetil pred pisarno v času kosila. Zamisel se mu je zdela odlična. Vedel je namreč, kdaj se Mojca odpravlja na kosilo, saj sta v preteklosti, ko je obema to dopuščal čas, odmor preživela skupaj. Dobre volje se je približeval zgradbi, kjer je bila Mojca zaposlena. Videl je, kako je stopila skozi vhodna vrata. Tako kot Janez njo je tudi ona zagledala njega. Od daleč ji je pomahal. Mojca se je poslovila od sodelavcev, se obrnila in odšla, od koder je prišla. Janez je mislil, da je gotovo kaj pozabila. Nekaj časa je čakal v bližini, a ker je ni bilo, je vzel telefon in jo poklical. Ni se oglasila. Poslal ji je še sporočilo, da je v bližini in da bi lahko šla na kosilo, a do konca njegovega odmora ni bilo odgovora.

Razočaran se je vrnil v pisarno. Po službi so ga sodelavci povabili, da se jim pridruži na pijači, pa je odklonil. Ni bil razpoložen za družbo. Odšel je domov, sedel pred televizor in nemo strmel v telefon, čakajoč, da se Mojca končno javi. Sredi noči se je prebudil in se odpravil v posteljo, da bi spal naprej. Zjutraj, ko ga je prebudila budilka, je nestrpno pogledal na telefon. Bil je presenečen, ko je zagledal znak, da je prejel novo sporočilo: “Janez, prosim nehaj. Ne pošiljaj mi sporočil, ne kliči me in ne zasleduj me! Potrebujem čas in mir, da o vsem razmislim. Če boš tako pritiskal name, ne bova šla niti skupaj na dopust! Hvala.”

 


 

Je Mojca storila kaj narobe, ko se Janezu ni oglasila in odgovarjala na njegova sporočila in povabila? Ne! Lepo mu je povedala, da potrebuje mir in čas, da o vsem razmisli. A Janez je v svoji vnemi, da bi se vrnila k njemu, storil vse, česar naj ne bi smel. Če vam nekdo pove, da potrebuje čas, spoštujte nejgovo odločitev. Če vam je ta oseba naklonjena, se bo, ko bo o vsem razmislila, zagotovo oglasila. A v kolikor boste to osebo nenehno klicali, ji pisali sporočila ali jo celo zasledovali, ste lahko prepričani, da bo v vas videla grožnjo in ne partnerja, s katerim želi preživeti preostanek svojega življenja.

Če se boste znašli v podobnem položaju, bodite potrpežljivi do ‘partnerja’, ki vas je prosil, da potrebuje čas za razmislek o smislu vajinega odnosa. Pokažite mu, da ste močni in da ste se sposobni spopasti tudi s takšno situacijo. Le tako bo videl, kakšni ste, če se znajdete pred težko preizkušnjo.

Po zadnjem sporočilu se je Janez umiril. Pustil jo je pri miru, a hkrati čakal na novo priložnost, njun dopust. Kako ga bosta preživela, pa preberite v naslednji kolumni.

 

Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje.

Veselim se tvojega komentarja!

Tvoj email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

oddaj komentar