Dnevi so postajali vedno daljši in toplejši. Tako kot večina ostalih, sta tudi Janez in Mojca pričela razmišljati o tem, kako preživeti poletje. Zaradi zadnjih dogodkov sta bila nekoliko bolj previdna eden do drugega, več sta se pogovarjala in manj razmišljala vsak za sebe. Nekega že skoraj poletno toplega pomladnega popoldneva, ko se je Mojca vrnila iz službe, je predlagala Janezu, da gredo skupaj v park na igrišče, kjer se bo lahko Kaja igrala, medtem ko se bosta uskladila, kaj bi počeli to poletje.

Janez je bil vesel njenega predloga. Odpravili so se v park. Še najbolj vesela je bila Kaja, ko je videla kam so namenjeni. Takoj ko so prispeli v bližino igrišča je tekla k igralom, Mojca in Janez pa sta se usedla na bližnjo klopco in opazovala hčerko, kako se brezskrbno igra z drugimi otroci. “Imaš mogoče v svoji torbici prospekte turističnih agencij ali si že razmišljala, kam in kdaj bi šli to poletje na počitnice?” je previdno vprašal Janez. Vedel je, da Mojca rada kuje načrte in moral si je priznati, da so njeni načrti načeloma tudi dobri, a vseeno si je želel bolj aktivno sodelovati. “Ne, tokrat nisem še nič pogledala. Želim, da se o tem odločiva skupaj. Naslednji teden imam zopet pregled pri svoji zdravnici in skoraj prepričana sem, da bom do poroda ostala doma. Imeli bomo torej celo poletje za sebe, preden se boš ti vrnil nazaj v službo. Izkoristimo ga.”

V zadnjih tednih sta se veliko pogovarjala o njihovi prihodnosti. Odločila sta se, da se bodo iz stanovanja, ki je bilo v mestu preselili v hišo malo bolj na obrobju. Prav tako sta se strinjala, da najdeta za Mojco novo zaposlitev, ki ji bo omogočala preživeti več časa z družino. Vedela sta, da bosta finančno zmogla, nekaj prihrankov sta imela. 

“Kaj, če bi šli za celo poletje nekam na obalo?” je na začudenje Mojce predlagal Janez. “Vem, da so s tem povezani določeni stroški, a toliko bi si lahko privoščila. Prepričan sem, da bi tudi Kaja uživala.” Mojca je bila nad predlogom sicer navdušena, a imela je en pomislek: “Dragi, jaz bi takoj šla. Ne smeva pa pozabiti, da bom morala redno obiskovati svojo zdravnico. Kaj če bi najprej vprašala še njo za mnenje, midva pa se dogovoriva še za kakšno drugo možnost, v kolikor ta zaradi zdravstvenih razlogov ne bi bila sprejemljiva.”

Oba sta vedela, da kakšno daljše potovanje z letalom to poletje ne pride v poštev. Preostali so jima kraji, ki so dosegljivi z avtom in od katerih ni daleč do kakšne zdravstvene ustanove, v primeru da bi Mojca imela med nosečnostjo kakšne težave. Kaja je bila že dovolj velika punca, da v letošnjem poletju ne bi smelo biti večjih težav zaradi nje. Ena izmed možnosti, ki se je porodila Mojci so bila jezera, a vedela je da si Janez bolj kot to želi poletje preživeti ob morju. Strinjala sta se, da si najamejo apartma za celo poletje na obali, če bo Mojčina zdravnica mnenja, da bo to za njo primerno. V nasprotnem primeru pa, da si najameta apartma za več krajših obdobij, tako da bi se malo vozili med obalo in domom. 

Minilo je nekaj dni. Janez je še vedno razmišljal o tem, kako kar najlepše a hkrati tudi za Mojco in Kajo najlažje preživeti poletne mesece. Je bilo res smiselno, da bi bili dva ali tri mesece na morju? Je to mogoče le njegova osebna želja, Mojca pa se je z njo strinjala zgolj zato, da bi mu ugodila? Za sebe je vedel, da bi užival v takem poletju. Vedno je bil rad na obali, nikoli mu ni bilo dolgčas. Bil je zmožen cele dneve poležavati na plaži in ne početi ničesar drugega. Predstavljal si je, kako bo Mojca ležala ob njem v senci, da ji ne bo prevroče, brala kakšno knjigo in uživala ob njem, medtem ko se bo Kaja cele dneve igrala s kamenčki, gradila peščene gradove in čofotala v morju. Toda, je bilo to res tisto, kar si oni dve želita? Bodo res skupaj srečni, če bodo to počeli?

“Veš Mojca, malo sem še razmišljal o tem našem poletju. Kaj če bi šli mogoče dvakrat za kak teden ali dva na morje, mogoče enkrat v kakšno alpsko vas in nekaj časa preživimo doma? Zagotovo se bo tudi tu, tako kot vsako poletje kaj dogajalo. Tudi tebi bo lažje, saj boš imela dovolj časa za počitek, Kaja pa bo vsake toliko časa lahko preživela kakšen dan s svojimi prijatelji, ki jih je spoznala na igrišču?”

Mojca ga je zgolj ljubeče pogledala, ga objela, poljubila in mu šepnila na uho: “Rada te imam.”

 


 

… poletje je čudovito, vsi se ga veselimo. Je čas, ko so dnevi daljši, noči krajše. Čas, ko zamenjamo dolge hlače za kratke ali obleke. Čas, ko si oblečemo kopalke in smo celi dan brezskrbni. Čas, ko si vzamemo proste dni in si naberemo novih moči. Ravno zaradi tega si želimo, da je poletje tudi nekaj posebnega, čas na katerega se potem še dolgo radi spominjamo. Ravno zaradi tega ta čas tudi skrbno načrtujemo.

Ko ga načrtujemo z nekom skupaj je pomembno, da najdemo ravno pravi kompromis med željami obeh. Le tako bo namreč ta skupaj preživeti čas to, kar si želimo. Ni toliko pomembno, kje ga preživimo, pomembno je, kako se takrat počutimo. Naj bo to tudi tvoje vodilo pri planiranju letošnjega poletnega dopusta.

Le kako se bo nadaljevala Mojčina nosečnost? Bo naša družinica lahko odšla na dopust ali bo morala Mojca preživeti poletje kar doma v postelji? Odgovore na ta vprašanja boš našla v naslednji številki.

 

Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje.

Veselim se tvojega komentarja!

Tvoj email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

oddaj komentar