Naša družinica je počasi ujela ritem. Mojca se je nekako sprijaznila s tem, da hodi v službo in zaradi tega ni bila več nejevoljna. Pričela se je zavedati, da nima vpliva in da v službo mora hoditi ter da bi po nepotrebnem izgubljala energijo, če bi se s tem obremenjevala. Seveda so bili dnevi, ko ji je bilo težje, dnevi ko bi najraje ostala doma in uživala v družbi Kaje in Janeza. Ko se je nekega dne pogovarjala s prijateljico ji je priznala: “Veš, včasih sem bila res osredotočena na službo, želela sem si ustvariti ime na svojem področju. Večina mojega življenja je bila temu podrejena. A odkar je v moje življenje prišel Janez in potem še Kaja, sem se spremenila. Po rojstvu hčerke se včasih sploh ne prepoznam več. Moje prioritete so se čisto spremenile.” 

Njena prijateljica, ki je imela sina nekoliko starejšega od Kaje se je strinjala z njo: “Tudi pri meni je bilo tako. Mislim, da se vsem po rojstvu otroka spremenijo prioritete. Sama nisem več toliko osredotočena na službo. Včasih se mi je zdelo, da so malo daljši delovniki nekaj čisto vsakdanjega, tudi če je bilo potrebno delati kdaj zvečer od doma ali za konec tedna, je bilo to skoraj nekaj normalnega. Po porodniški pa komaj čakam, da se iz službe vrnem domov in da se družim s svojim sinom in partnerjem.”

Pogovor s prijateljico je Mojco spremljal še kar nekaj časa. Njeno razmišljanje ji ni dalo miru. Ugotovila je, da ni edina, ki tako razmišlja in vsakič, ko je imela kaj časa, je razmišljala o tem in iskala rešitev, kako bi bila lahko več časa s Kajo in Janezom. Dopusta ni imela ravno na pretek, vedela je, da je rešitev polovični delovni čas, a nekako si tega ni želela. Ni namreč vedela, kako bi to sprejel njen šef. Pričakovanja do nje so bila kar visoka in vedela je, da bo v sedanji službi težko dolgoročno uskladila službene obveznosti s svojimi željami.

V svoja razmišljanja ni želela vključiti Janeza. Čeprav je vedela, da razmišlja o pomembni temi, ki se tiče tudi njega in Kaje, je želela najprej najti možne rešitve in se potem pogovoriti z njim. Ni želela obremenjevati še njega s tem. S Kajo sta namreč tako zelo uživala, da tega ni želela prekiniti zaradi njenih skrbi. 

Nekako je ugotovila, da ima tri možnosti: ostati v isti službi in se dokončno sprijazniti z ritmom, ki ga ima; zamenjati službo, pri čemer ne bi vedela, kaj točno bi jo čakalo; postati gospodinja. A nobena od teh rešitev ji ni bila najbolj po godu. Poskusila se je postaviti v položaje, kako bi bilo v teh treh primerih in vsakič je ugotovila, da dolgoročno ne bi bila srečna. Želela si je delati, a biti časovno obremenjena zgolj toliko, da bi lahko imela dovolj časa za družino. Malo se je pozanimala pri svojih prijateljih in od vseh je izvedela, da ji kjerkoli delo ne bo vzelo manj časa, kot ji ga sedaj. 

Po nekaj tednih razmišljanja je našla rešitev, za katero je mislila, da je prava. Preden jo je zaupala Janezu, je o vsem še enkrat razmislila: “Janez, želim si še enega otroka. Tako super bo, ko bo imela Kaja družbo, pa še približno istih let bosta.” Janez je nekoliko namrščil čelo: “Mojca, ti bi imela še enega otroka kar sedaj?” 

“Seveda dragi, danes ko gre Kaja v posteljo, bi lahko še enega naredila.” Privila se je k Janezu, ki ni čisto točno vedel, kaj naj to pomeni. On je bil vedno tisti, ki si je želel več kot enega otroka, a kadarkoli sta se o tem pogovarjala, je bila ona mnenja, da mogoč nekoč, ne pa v kratkem. Vedel je, da je zagotovo še kaj več, kot zgolj želja po tem, da bi imela še enega otroka, a je Mojca vztrajala, da ni nič drugega kot to, da si želi še enega. Sklenila je, da bo počasi Janeza pripravila na spremembe, ki si jih želi.

 


 

Otroci so veliko veselje, a hkrati tudi velika odgovornost. Izkoristiti otroke zaradi pridobivanja časa za sprejem življenjsko pomembnih odločitev ni pravi način. Ja, ženski se po rojstvu otroka pogosto spremenijo prioritete in pričnejo iskati načine, kako bi več časa preživele z družino in manj časa posvečale službenim obveznostim.

Prva leta po rojstvu otroka so tudi pogosto tista, ko ženske pričnete iskati novo službo, kjer bi bile manj obremenjene in bi lažje usklajevale službene obveznosti z družinskim življenjem. Vseeno pa je potrebno vse take odločitve dobro pretehtati in se o njih pogovoriti s partnerjem ter skupaj sprejeti odločitev, saj te vplivajo na življenje cele družine.

 

Le kako se bo odzval Janez, ko bo izvedel, zakaj si Mojca želi še enega otroka in kakšna presenečenja mu še pripravlja? Več o tem v naslednjih zapisih.

 

Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje.

Veselim se tvojega komentarja!

Tvoj email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

oddaj komentar