Avtorica: Janja Stritar
 

Že kot malo deklico me je zgodba Petra Pana popeljala v svet lahkotnosti, brezskrbnosti in svobode. Ta otroški antijunak je očarljiv, zabaven, komunikativen in spontan, dejansko večni deček. Peter Panov sindrom je vse bolj prisoten v sodobni družbi in ima milijon napak. Odklanja odraščanje, v ljubezni je na začetku pravi navdušenec. Zaljubi se z lahkoto in hitro, vendar ga ustaljeno življenje kmalu predrami, takrat “pakira kovčke”. Peter Pan je pravzaprav prestrašen fant in “skače” iz ene veze v drugo. Seveda pa ga ni težko osvojiti, povsem preprosto je, saj se ponuja na pladnju, a ga je težje obdržati, kar pa ni nemogoče, vendar boš z njim morala ravnati v “rokavičkah” in ga počasi navajati na odnose in opustiti zahteve, ter paziti na nagle spremembe. Vendar se vprašaj, mu želiš biti “mama”? Je sposoben resnega partnerskega odnosa? … on “hlasta” po ženskah z lastnostmi, ki jih on nima … moč, odgovornost, empatija in čut za drugega. Na začetku žensko idealizira, kasneje v odnosu pa se nenehno pripravlja na konec, saj ve, da ga po začetnem navdušenju čaka razočaranje, zato se odnosu ne preda in prve težave se začnejo, ko mine prva zaljubljenost. Kar na lepem postane hladen. Če pa se le odloči za zakon, si navadno ne upa ozirati za drugimi ženskami. Največkrat se poroči s posesivno žensko. Vzgojo in odgovornost do otrok prepusti njej, on pa se umakne v svoj svet in trpi, saj zadovoljevanje njegovih potreb ni več na prvem mestu. Gre za nedoraslost, zaradi prevelike odvisnosti od matere ter fizične in psihološke odsotnosti očeta. Ne zmore odgovornosti in strah ga je, da bi se ujel v položaj, iz katerega ne bi videl izhoda, zato je vsaka situacija z določenimi vlogami, zanj pekel. 

Peter Pan je perfekcionist, o sebi ima visoko mnenje, vendar je to le krinka, za katero skriva svoj občutek manjvrednosti. Povsod najde dlako v jajcu. Težave ima z izražanjem čustev, ne more biti samo vesel, pač pa ekstatično srečen, ne more biti zgolj samo jezen, besen je in ne more biti le razočaran, pade v globok obup. Izgubi stik s svojimi čustvi, pojma nima, kaj čuti, odlaša z obveznostmi, počuti se krivega, vendar za vse krivi druge. Je ljubosumen, hitro vzkipi in ima težave z avtoriteto, ob nepripadnosti nekomu se počuti osamljenega in prepričan je, da ga starši ne razumejo in da nikoli ne odobravajo tistega kar naredi.

 

Bi temu lahko rekli razvajenost? 

Ja. Mati nenehno skrbi, da dojenček ni lačen, žejen ali moker. Iz otrokovega življenja odstrani vse nevarnosti, prepreči torej, da bi se lahko poškodoval in s tem ga prikrajša za razvijanje obrambnih sposobnosti. Za razvajenega otroka starši pomenijo prijazno okolje, saj vedno zadovoljijo njegove potrebe. Toda svet ni ustvarjen tako in ker takšen otrok ni navajen naporov, ne vlaga v odnose, ker pa so odzivi okolice bistveno drugačni, katerih je vajen od staršev, čuti razočaranje in se odziva nasilno, ali pa se zapre vase. Vedno išče očetovo ljubečo naklonjenost, potrjevanje in občutek, da ga oče ceni, saj je v nasprotnem primeru notranje prizadet. Očeta doživlja kot hladnega, nedostopnega in tako se težko razvije v moškega, enostavno ostane večni otrok. Peter Pan je že dolgo z njim. Leta 1983 s pisanjem o tem sindromu širšo okolico spozna psiholog Dan Kiley.

 

Torej nobena ženska, ne more spremeniti Petra Pana, če sam tega ne želi. Verjetno bo vedno pričakoval, da bo našel idealno pomanjkanje, ki si ga je ustvaril v svoji glavi in s tem zamudil priložnost za lepo življenje, ampak to ni več tvoja stvar … 

 

Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje.

4 komentarji

  1. Hm, tole je pa zelo realno in napredno pisanje, tega ne zmore vsak… Torej, svaka cast za taksno pisanje! Vsebine ne bom komentiral, ker se bo kdo obesil na moje besede, ugovore in se bom tezko izvlekel iz tega primeza 😉…
    Le tako dalje.

Veselim se tvojega komentarja!

Tvoj email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

oddaj komentar