Po vikendu, ki ga je Janez preživel pri svojih starših, se je seveda vrnil nazaj k Mojco. Čeprav sta se trudila biti ljubeča in razumevajoča eden do drugega, je bilo veliko tega, o čemer sta se morala pogovoriti. Oba sta se tega zavedala, a naša družinica se je vrnila v svoj vsakdan. Oba sta odlašala s tem, kar ju je čakalo. Že dva dni zatem, ko se je Janez vrnil, ga je Mojca prosila: “Janez, daj pogovoriva se o naši skupni prihodnosti, nočem da bi bil užaljen in resnično si želim, da bi skupaj bili srečni.” Seveda je Janez vedel, da bo ta pogovor potreben, a je zanj vseeno želel malo več časa. S svojimi starši se je že dogovoril, da bo prišla Kaja naslednji vikend za eno popoldne “sama” na obisk, da bi imela z Mojco dovolj časa za pogovor.

Naslednjo soboto so šli skupaj k njegovim staršem. Kaja se je prav veselila, ko sta ji Mojca in Janez povedala, da bo popoldne preživela tam. Ona dva pa sta se peš odpravila v mesto, da bi se pogovorila: “Janez, res te imam zelo rada. Nočem, da sva sprta. Pa ne zaradi Kaje ali zaradi tega, ker sem zopet noseča. Res bi rada, da smo skupaj in nam je lepo. Vem tudi, da nisem naredila prav, ko ti svojih načrtov nisem zaupala. No, seveda bi bilo še boljše, da bi bili to najini načrti in bi se skupaj odločila, kako naprej. Enostavno sem imela vsega dovolj. Veš, da sem imela svojo službo vedno rada, a odkar se je rodila Kaja se je tudi v meni nekaj spremenilo. Služba mi ne pomeni več toliko, čeprav tam seveda vsi pričakujejo, da bom delala naprej tako, kot sem pred nosečnostjo. Res bi rada imela več časa za nas in zaradi tega sem se odločila, kot sem se.”

Tudi Janez je zadnje dni veliko razmišljal o tem, kaj bo povedal Mojci. Bil je nekoliko jezen na njo, a ta jeza se je vedno bolj spreminjala v razumevanje. Občasno je namreč tudi sam čutil potrebo po spremembi. Razumel je Mojco in njeno razmišljanje ter tudi njen načrt. Ni pa mu bilo prav, da je vse to storila brez, da bi se o tem pogovorila: “Saj te razumem. Vem tudi, zakaj si to storila. Tudi meni naša družina pomeni veliko. Prav srečen sem, da sem lahko tudi jaz še nekaj časa doma s Kajo in da ne rabim v službo. Edino, kar mi pri vsem ni bilo všeč je način, kako si to naredila. Gre za velike spremembe, ki bodo zagotovo vplivale na vse nas. Že v preteklosti si rada sama sprejemala odločitve. Kar spomni se, podoben pogovor sva že imela in takrat sva sklenila, da bova odločitve, ki vplivajo na skupno prihodnost sprejemala skupaj.”

To je vedela tudi Mojca. A ker se ni več želela prepirati z Janezom, je namesto tega predlagala: “Obljubim ti, da se bom potrudila, da v prihodnje tega več ne bom počela. Ne želim se več počutiti tako, kot se te zadnje dni, ko sva bila sprta. Tudi sama vem, kot sem ti že povedala, da to ni bilo prav. Raje se pogovoriva o tem, kako bo naprej.”

Z njenim predlogom se je strinjal tudi Janez. O tem, kakšna bo prihodnost seveda noben od njiju še ni razmišljal, oba sta bila preveč osredotočena na njun spor. Janez je nežno prijel Mojco za roko, jo pogladil po trebuščku in ji zagotovil, da bosta skupaj zagotovo našla rešitev. 

Celo popoldne sta hodila po mestu, se pogovarjala o tem, kakšno prihodnost si želita in vedno več sta se tudi smejala. Šele ko je Janezu zazvonil telefon in je videl, da ga kliče mama, sta se zavedla, da je pozno in tudi že skrajni čas, da gresta po Kajo, da se skupaj vrnejo domov.

 


 

… tudi, če se o naši prihodnosti pogovorimo s svojim partnerjem to še vedno ostanejo želje. Na vse namreč nimamo vpliva. Naš par je bil prepričan, da se bo vse izšlo točno tako, kot sta si zamislila. Nista pa upoštevala, da sta odvisna tudi od drugih. Bodo vsi, ki bodo vpleteni v njuno prihodnost ali bolje rečeno v prihodnost naše družine tudi reagirali tako, kot sta si Mojca in Janez predstavljala? Se bodo njuni načrti res razvili tako, kot sta pričela planirati?

Vedno je dobro imeti več načrtov. Možnost, da se kateri od njih uresniči je seveda večja. Poleg tega je za velike življenjske odločitve potrebno tudi kar veliko truda in časa. Ravno zaradi tega se pogosto vse ustavi pri željah. Ko ljudje naletimo na prve ovire, se pogosto od svojih načrtov umaknemo ali jih spremenimo, saj menimo, da jih nismo zmožni uresničiti. Lažje je, če imaš ob sebi osebo, s katero deliš načrte in skupaj vlagata trud v doseganje ciljev in spodbujanje eden drugega. Veliko večja je možnost, da boš svoje načrte tudi uresničila.

 

Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje.

Veselim se tvojega komentarja!

Tvoj email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

oddaj komentar