Moje potovanje po planetu Two se je začelo. Ko sem se podala v to neznano popotovanje in odletela na ta planet moških nisem vedela kam grem kaj me tam čaka in kdo. Moj načrt je bil, da pridem na ozemlje, kjer kraljujejo samo moška rasa, ki je znana po lepoti, inteligenci, humorju, simpatičnosti, prijaznost, kulturi ter o načinu ravnanja z žensko. In tako sem s svojo raketo pristala na Twoju, ki je od našega planeta oddaljen milijardo svetlobnih let, zato se sprašujem, le kako mi je uspel ta podvig.  

Biti moreš prepričan vase, pripravljen, včasih tvegati več, razmišljati manj. Vstopila sem v ta novi svet, naredila odločen korak in začela raziskovati. In čez nekaj minut. Čakaj mal. Le kje hudiča sem jaz pristala? gledam mapo, zemljevid, koordinate, če sem kje zgrešila svojo pot. Hmm vse sem pravilno vpisala v računalniški sistem. Torej to je res to? Čez okno rakete opazim samo neka čudna bitja,  katera sem si predstavljala čisto drugače. Kje hudiča so tisti lepi bogovi, ki jih gledamo iz planeta žensk na tv-jih? Tile čudaki so že na pogled čisto mim. Ne znajo pozdravit novo gostjo, ki je prišla na njihov planet, da jih spozna in ji zaželet dobrodošlico. Sploh ne bom izgubljala besed.  

Še to ne vem kakšen jezik govorijo(ta naj bi bil isti ženskemu), saj nekaj nerazločno mrmljajo, zato se sprašujem ali so zadeti ali mogoče v šoku zaradi mojega pristanka? Ampak verjetno nisem edina ženska trenutno tukaj, saj jih je verjetno kar nekaj istočasno le da se med sabo ne vidimo in ne govorimo. Skratka čisto nasprotje od tega kar sem pričakovala. No sicer tudi moški niso popolni pa vendar so tukaj ostali samo še nekakšni ostanki od pravih dedcev. Očitno sem prišla prepozno in so vsi samski, sanjski moški že odšli ali pa se preselili na kakšen drug planet.

Aaah moja pravljica se je skoraj zaključila ob pogledu na ta nevzgojena, primitivna bitja, ki niso nič od tega kar sem iskala. Prijelo me je da bi takoj štartala raketo in se vrnila nazaj od koder sem prišla, vendar sem se umirila, globoko vdihnila in si sama sebi rekla, da mogoče pa le obstaja upanje zame in nimam kaj izgubiti. Tako sem ostala sem in se kampirala.Postavila rdečo zastavo in mirno opazovala iz zasede, da vidim kaj se bo začelo dogajati. 

Nekaj dni je minilo pa niti ne bi rabila nekaj dni, saj sem že kar takoj ugotovila, da tukaj ni duha ne sluha o moškem ki ga iščem. Počasi sem se zvlekla na plano, da so me videli. Ko so me začeli ogovarjati, napadati kot hijene in piranje sem se spet potuhnila. Ojooj. Tile marsovci sploh ne znajo govoriti saj čivkajo same neumnosti, da si še cel dan ves šokiran. Nato se čuti njihova egocentričnost, prepotentnost in narcisoidnost v vsakem stavku. Oni so najboljši, najpametnejši v vseh pogledih niti do besede  ti ne pustijo, kaj šele da bi te poslušali, kot da ne obstajaš oziroma si tam samo zato, da poslušaš njihovo hvalisanje.  

Doživljala sem šok za šokom. Tile moški tukaj na tem planetu naj bi bili samski a sem ugotovila, da je pri nekaterih to zgolj pobožna želja. Nekateri se skrivajo za raznimi obrazi drugih oseb igralcev, pevcev, fashion modelov, nogometašev, znanih kuharjev. Vse samo, da pridobijo žensko publiko ta pa upam, da ni toliko neumna. Svoje zapiske skrbno zapisujem in jim hranim, da lahko preverim svoje ugotovitve. Občasno tu in tam najdem še kakšne moške s katerimi lahko celo normalno spregovorim nekaj besed. Trenutno mi ne gre najbolje, kar seveda še ne pomeni da bom obupala, ampak da bo trajalo nekaj časa očitno.

Upam, da se prej ne postaram. Tukaj sem sedaj že nekje mesec dni in med tem časom večkrat pritisnila tipko odhod, vendar jo nato znova izklopila. Rada bi spoznala kakšne normalne muškolele s katerimi bi lahko vstopila v stik za kakšen zmenek. Zdi se mi da bi prej našla iglo v slami kot kaj dejansko uporabnega tukaj gor. Če bi naredila zapisnik današnjega  dne, ki se je začel z intervjujem, to je bil moj prvi intervju in bila sem navdušena, saj sem se počutila tako zelooooo pomembno. Vprašanja so bila vrhunsko sestavljena. Kdo si, kaj si, od kje si (na raketi drugače vse piše iz kje prihajam za vse ki znajo brat), kje delaš, kje ne delaš, koliko moških si imela itd. Čakala sem še vprašanje o tem koliko zaslužim, kdaj grem na wc in koliko blata naredim ter mogoče na koliko časa si strižem nohte na nogah. Skratka ostala sem brez besed in čisto okamenela. Vendar je sledilo še in še. 

Počasi so prihajali še drugi in me ogovarjali. Nekateri so začeli z monologom kdo so, kaj so kaj počnejo, kaj ne počnejo, kdaj se praskajo po riti in kdaj gredo spat, brez da bi me pozdravili ali me mogoče vprašali če se tudi jaz tudi zanimam za debato z njimi. Moje oči so se od začudenja tako odprle, da so mi skoraj ven padle.Kar z roko bi jih lahko ujela. Ker se na nekatera dvorjenja nisem odzivala so mi še kar težili in težili na polno. 

Halooo? mogoče ne vidiš, da ni interesa z moje strani, da bi te pozdravila nazaj? V večini primerih sem bila prijazna in jim dala vedeti, da me žal ne zanimajo in da jim želim veliko sreče pri iskanju partnerke. No ja, tudi to je pri nekaterih prišlo na gluha ušesa. Očitno si jih niso dovolj oprali, da bi poslušali(brali), kaj govorim(pišem). Zakaj te ne zanimam je bilo moje najljubše vprašanje. Resno?? sedaj morem to še razlagati. 

Ammm zato ker si čuden ali zato ker mi nisi všeč ali zato ker si samovšečen? Zakaj bi se zapletala v pogovore in razlaganja, če pa vem da ni to to, kar iščem in grem dalje. Na momente se mi je zazdelo, da je vse na padlo na glavo. Enega normalnega pogovora nisem mogla narediti, saj so med drugim bila tudi vprašanja si za seks, kaj imaš oblečeno spodaj, zgoraj, si naga sedaj, si za igrice(miške in mačke?), si za hooot pogovor, maš fetiš? Zdi se mi da jim res primanjkuje spolnih aktivnosti. Boščki no, saj jih čisto razumem po eni strani. Sama sicer poskrbim zase s svojim vibrajočim Pepijem, ki mi je vedno na razpolago, kadar me zagrabi val strasti. 

Še naprej sem dobivala različna sporočila, nekateri so mi pošiljali vabila po raznoraznih brezžičnih kanalih, kar je postalo moderno tudi na našem planetu saj se tehnologija sočasno razvija. Tako sem vsakodnevno odpirala povabila. Nekatera so bila povabilo na kavo na črpalko, vabilo na sex v troje, vabilo na sex, vabilo na večerjo z zajtrkom, vabilo na poker, vabilo na sprehod, vabilo na večerjo. Priznam, da  so me celo presenetila in zanimala, vendar so se v večini izkazala samo za lari fari. In smo spet tam. 

Tooooliko moških pa še vedno nobene izbire. Naravna katastrofa kot je bilo izumrtje dInozavrov. Nato sem sklenila, da praktično lahko doživim vseeno kaj zanimivega tukaj. Kadar sem slabe volje se lahko hitro spravim v dobro. No živi se samo 1x vsaj na našem planetu Ženus je tako. Res pa je da prihaja novo obdobje robotov, kar bo pomenilo, da si bomo moškega lahko kupile in bo lutka zadovoljila vse naše potrebe. Juhuu. Mogoče te zabave še jaz ne bom dočakala kdo ve. Še vedno ostajam tukaj in čakam na čudež. Optimistka. Skratka čakam na zanimivo povabilo in ga sprejmem, da naredim otvoritev sezone zmenkov. 

 

Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje.

1 komentar

Veselim se tvojega komentarja!

Tvoj email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

oddaj komentar